Osnovni cilj projekta je vzbuditi večje zanimanje za branje in knjigo med mladimi. Vodilo pa je tudi želja po izboljšanju medsebojnega sporazumevanja, razvijanje odgovornosti do sočloveka, medgeneracijsko druženje, učvrstitev povezovanja med posamezniki in pomembno spoznanje, da nam knjige podarjajo intimne trenutke samo zase.
Ko sem učencem razložila namen in cilje 7. Unescovega projekta Menja branje in sanje, so bili navdušeni. K pouku so prinesli knjigo, na katero niso preveč čustveno navezani, da jo vzame nekdo, ki bi mu bila ljuba. In vzamejo drugo v trajen spomin, da jo bodo prebrali in spletli sanje po prebranem.
A knjig si nismo zgolj izmenjali. Pustili smo domišljiji prosto pot in ideje so se kar vrstile. Izbrali smo »knjižničarko«, ta je knjige nekaj časa posojala domov. Eno uro smo namenili intimnemu druženju s knjigo. Neverjetna tišina, toplina sta zaveli po razredu, ko smo se osredotočeno zasanjali v branje in si na koncu ure zaželeli, da tako uro še kdaj ponovimo. Eno uro smo iz knjig izpisovali lepe misli, ki človeku pomagajo preživeti v težkih trenutkih bivanja, mu dajejo spodbudo, da zopet vstane.
Z vsemi dejavnostmi smo se spomnili vseh štirih dni, namenjenih knjigam in branju: 19. marca – dneva pripovedništva, 21. marca – dneva poezije, 2. aprila – dneva knjig za otroke, ko smo si knjige tudi izmenjali, in 23. aprila, ko si želimo te lepe misli izmenjati ali jih z branjem še komu podariti.
Od organizatorja smo že prejeli zahvalo in pohvalo za ustvarjalno sodelovanje na 7. Unescovem projektu Menjaj branje in sanje.
Zahvaljujem se staršem za podporo, učencem za ustvarjalno sodelovanje in knjižničarki Jasmini Mersel iz Mestne knjižnice Grosuplje, Enote Dobrepolje, ki zna s svojo srčnostjo ter ljubeznijo do bralcev in knjig vedno priskočiti na pomoč.
Ema Sevšek
