Program Korak za korakom, ki je s strani Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje potrjen kot eden od načinov uresničevanja nacionalnega kurikuluma, se je začel v Sloveniji implementirati leta 1995 v sedmih slovenskih vrtcih in osnovnih šolah, danes pa se izvaja v več kot 40-ih vrtcih in osnovnih šolah po vsej državi, ki so vključeni v mrežo vrtcev in osnovnih šol Korak za korakom. Naš vrtec Ringaraja, se je vključil v metodologijo Korak za korakom v šolskem letu 2009/10.
Na konferenci v Rogaški Slatini smo lahko poslušali primere dobrih praks, ki se povezujejo z naslednjimi vsebinskimi sklopi konference:
- vključujoča, visokokakovostna vzgoja in izobraževanje;
- profesionalizem v vzgoji in izobraževanju;
- zagotavljanje dobrobiti otroka v vzgojno-izobraževalnih programih.
Strokovni prispevek sta predstavili tudi vzgojiteljici iz vrtca Ciciban Kompolje:
- Petra Usenik – Tkanje preproge generacij v vrtcu Ringaraja;
- Mateja Lohkar – Povezanost odraslih in otrok v dobrepoljski dolini;
Prepričana sem, da sta strokovni delavki svoje udejstvovanje na konferenci Kakovost in enake možnosti doživeli kot bogato izkušnjo in kot korak k ustvarjanju skupne profesionalne učeče se skupnosti.
Zahvala celotnemu timu Korak za korakom in drugim strokovnim delavcem vrtca Ringaraja, ki prizadevno, požrtvovalno, vztrajno oblikujejo in zagotavljajo kakovostne pogoje in enake možnosti za razvoj vseh potencialov vsakega posameznega otroka. Zahvala ravnatelju Ivanu Grandovcu za podporo pri zagovorništvu kakovostnega izobraževanja ter oblikovanju močnih partnerstev z družinami. To je v zadnjem času, ko se srečujemo z naraščanjem revščine, priseljevanjem in drugimi izzivi, še posebej pomembno naslavljati in zagotavljati.
Cvetka Košir, pomočnica ravnatelja
koordinatorka metodologije KZK v vrtcu Ringaraja
JVIZ OŠ DOBREPOLJE, VRTEC RINGARAJA, DE CICIBAN
Petra Usenik, diplomirana vzgojiteljica
TKANJE PREPROGE GENERACIJ V VRTCU RINGARAJA
Vrtec Ringaraja je v šolskem letu 2014/15 začel izvajati aktivnosti po mednarodnem projektu TOY – TOGEDHER OLD & YOUNG, ki ga je izvajal Pedagoški inštitut.
Cilji projekta, ki smo si jih zastavili so, medgeneracijsko sodelovanje, graditi in vzdrževati stike med ljudmi v skupnosti, podpirati socialno kohezijo v skupnosti, podpirati starejše kot skrbnike, varuhe znanja, upoštevati vlogo starih staršev v otrokovem življenju in okolju, obogatiti okolje in življenje starejših in mlajših.
Pobudo za izvajanje projekta smo dobili od sodelavke, ki se je udeležila usposabljanja za izvajalce, kjer so tlakovali pot in spoznavali ter snovali možnosti za vzpostavitev trajnostnih medgeneracijskih stikov na lokalni oz. nacionalni ravni.
Ker živimo v podeželskem okolju skupaj s starimi starši in drugimi starostniki, kjer je še posebej potrebno negovati medsebojne odnose, smo se kot vrtec odločili, da pričnemo z izvajanjem medgeneracijskih dejavnosti. Skupaj gradimo solidarnost ob skupnem učenju, delimo izkušnje in se učimo spoštovanja in upoštevanja drugačnih. Otroci in starostniki so fizično, čustveno in duhovno vključeni v razvoj v odnosu do sebe, drugih in okolja. Dobrobit temelji na družbenem pogledu, kjer imajo vsi udeleženci možnost doseči svoj potencial in vsi prispevajo k razvoju aktivnega načina življenja.
Udeleženci dejavnosti, ki jih organiziramo, so otroci, babice in dedki, varovanci in uslužbenci Zavoda sv. Terezije in vzgojiteljice vrtca.
Skupaj gradimo solidarnost ob skupnem učenju, delimo izkušnje in se učimo spoštovanja. S primeri dobre prakse smo medgeneracijsko povezani, razveseljujemo starejše, otroci pa se učijo odgovornosti, spoštovanja do starejših kot tudi premagovanja stereotipov.
Projekt bom predstavila v interaktivni obliki, na koncu pa bom udeležence povabila v diskusijo (Kaj druženje pomeni za starejše, kaj bodo s tem pridobili otroci?).
Rezultat predstavitve bo poudarek na izginjanju vrednot, katere poskušamo okrepiti na način, ki je zanimiv za otroke in starejše.
JVIZ OŠ DOBREPOLJE, VRTEC RINGARAJA
Mateja Lohkar, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok
POVEZANOST ODRASLIH IN OTROK V DOBREPOLJSKI DOLINI
Dobrepolje je podeželska občina. Značilno je kmečko okolje, kar nekaj prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom. Prebivamo v hišah, v katerih živijo tudi po tri generacije. In že tukaj se tkejo medgeneracijske vezi. Starejši so večinoma pristni Dobrepoljci, ki živijo v dolini že od rojstva. Ljudsko izročilo Dobrepolja jim ni tuje in izkoristijo vsako priložnost, da ga podajajo vnukom. Starejši so pomembna vez z zgodovino in kulturno dediščino ter dajejo otrokom občutek identitete. Nekateri stari starši dokumentirajo zgodbe, igre, pesmi in plese ter jih prenašajo na otroke, delijo izkušnje z življenjem v kraju nekoč in danes. Mlajši otroci so aktivni, ustvarjalni učenci in pozorni poslušalci starejših. Starejši predajajo pomembne poglede na dediščino in kulturo. V Dobrepolju je zelo bogata tradicija ljudskega izročila, ki vpliva na močno povezanost odraslih in otrok. Teh korenin ni mogoče pretrgati in še kako drži, da se ljudsko izročilo prenaša iz roda v rod.
Cilji, ki smo si jih zadali so ugotavljanje oblik sodelovanja med vrtcem in starimi starši, prepoznavanje vloge starih staršev v življenju mlajših otrok, pomoč in popestritev starejšim pri vsakdanjih opravilih.
V vrtcu veliko poudarjamo negovanje in ohranjanje ljudskega izročila. Medgeneracijske dejavnosti združujejo ljudi različnih generacij. Udeležujejo se skupnih aktivnosti, učijo se skupaj, bolje razumejo drug drugega in se skupaj zabavajo. Tradicija ljudskega izročila vpliva na močno povezanost odraslih in otrok.
Zelo pomembno se nam zdi sodelovanje med vrtcem in starši, starimi starši. Sodelovanje je pomemben vidik kakovosti predšolske vzgoje, saj prav to veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje.
S predstavitvijo sem želela približati udeležencem ljudsko izročilo naše doline in potrditi močno vez med starimi starši in otroki.
