ZDRAVJE V VRTCU

Jul 7, 2017

Tudi v letošnjem šolskem letu 2016/2017 se je vrtec vključil v nacionalni projekt ZDRAVJE V VRTCU v okviru NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje).

Letošnja rdeča nit projekta je bila z naslovom Rojstni dan. V ta namen smo v vrtcu izdali zgibanko z naslovom ROJSTNI DAN, katero so prejeli starši in otroci.

Projekt Zdravje v vrtcu je zelo dobrodošel, saj nam strokovnim delavcem, otrokom in staršem nudi pogoje s katerimi si okrepimo zmožnosti oblikovanja okolja. S tem projektom želimo strokovni delavci v vrtcu podkrepiti zdravo in varno okolje, ki pozitivno vpliva na počutje in zdravje vseh nas, ki smo vključeni v ta proces.

Tudi letos smo aktivno delali na različnih področjih, ki se prepletajo skozi naš vsakdanjik in rutino. Rutina je del naše dejavnosti, ki je zelo pomembna.

Izdali smo zgibanki za starše in otroke z naslovom:

Podrobno smo se dotaknili področja Duševnega zdravja in Spolnega nasilja. To dvoje je zelo pomembno področje. Z njima se na žalost srečujemo nehote vsakodnevno. Pomembno pa je, da ga znamo prepoznati, odkriti in poiskati pomoč, da znamo reševati problem. Ne smemo si zatiskati oči pred dejstvi, da se nekaj dogaja, da je nekaj narobe. S strokovno pomočjo se lahko marsikaj reši.

V ta namen smo objavili članek na spletni strani vrtca v okviru

  1. APRIL SVETOVNI DAN ZDRAVJA

Duševno zdravje je stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost.

Duševno zdravje opredeljujejo človekovo notranje psihično stanje, kot so sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje, njegovi odnosi z drugimi, njegovo delovanje ter sposobnost, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z različnimi situacijami, obremenitvami in težavami.

Duševno zdravje je neločljiv del celotnega zdravja posameznika in je tudi vir blaginje. Je mnogo več kot le odsotnost duševne bolezni. V zadnjih letih se je uveljavil koncept pozitivnega duševnega zdravja, ki ga sestavljajo področja, kot so posameznikovo notranje psihično stanje, kot so sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje, nadalje njegovi odnosi z drugimi, njegovo vsakodnevno delovanje ter sposobnost, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z izzivi ter problemi in doprinaša skupnosti, v kateri živi.

Posameznik ima tekom svojega življenja lahko težave na enem ali več področjih duševnega zdravja. Kadar težave pomembno ovirajo njegovo vsakodnevno delovanje, govorimo o duševnih motnjah. Med najpogostejšimi duševnimi motnjami sodobnega časa so stresne motnje, tesnobnost in depresija. Na NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje)  si z različnimi aktivnostmi in programi prizadevamo za krepitev duševnega zdravja prebivalstva ter za zgodnje prepoznavanje in obravnavo duševnih težav in motenj.

Deset opozorilnih znakov, ki lahko naznanjajo težave v duševnem zdravju pri sočloveku

  1. Žalost in umaknjenost v zadnjih nekaj tednih.
  2. Resni nameni za samopoškodbe ali samomor ali načrtovanje samomora oz. samopoškodovanja.
  3. Resna tvegana vedenja ali nekontrolirana vedenja.
  4. Nenaden pojav intenzivnega strahu brez nekega jasnega razloga.
  5. Nenadna izguba ali pridobitev telesne teže in izguba ali povečanje apetita.
  6. Oseba vidi, sliši ali verjame v stvari, ki jih ni.
  7. Ponavljajoče se pitje alkohola ali zloraba drugih psihoaktivnih substanc.
  8. Velike osebnostne spremembe ali spremembe v vedenju, čustvovanju in spalnih navadah.
  9. Težave s pozornostjo oz. koncentracijo.
  10. Pretirana skrb in tesnoba, ki ovira vsakodnevno funkcioniranje.

 Dejavniki tveganja za razvoj duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih.

 Dejavnike tveganja za razvoj duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih lahko razdelimo v več kategorij, ki se med seboj prepletajo:

  • individualni dejavniki (npr. različne biološke predispozicije, kot so genetska obremenjenost; psihološke značilnosti posameznika, kot so določene osebnostne značilnosti, denimo impulzivnost, agresija; življenjski slog posameznika ali uporablja psihoaktivne substance …)
  • družinski dejavniki (npr. stil komunikacije v družini; prisotnost duševne motnje v družini, zloraba alkohola v družini …)
  • dejavniki okolja (npr. sociekonomske značilnosti širšega in ožjega okolja, v katerem mladostnik živi, kot so denimo dostopnost do pomoči …)

Najpogosteje zabeležene težave v starostni skupini od 0 do 5 let:

  • specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju
  • druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu
  • tiki
  • hiperkinetična motnja
  • ter pervazivne razvojne motnje (avtizem, Aspergerjev sindrom …)

 

Pogostost težav v duševnem zdravju pri odraslih narašča

Stres: 30 % odraslih zelo pogosto oz. vsakodnevno doživlja stres, ki ga težko obvladujejo,  delež se povečuje.

Na grafu je lepo razvidno, kaj najbolj vpliva na naše duševno zdravje.

Krepitev in varovanje duševnega zdravja.

Varovanje duševnega zdravja vključuje tri medsebojno povezane in delno prekrivajoče se komponente: promocija (krepitev) duševnega zdravja, zgodnje odkrivanje duševnih motenj in zdravljenje duševnih motenj.

Duševno zdravje se, tako kot celotno zdravje, dotika ne le zdravstvenega sektorja, temveč vseh sektorjev ter politik.

Otrok v predšolskem obdobju potrebuje eno do dve odrasli osebi ob sebi.

Za otroka je pomembna skrb, vzgoja, dnevni ritem – rutina, različne aktivnosti, igra, pravljice.

V vrtcu se trudimo, da je vzpostavljena dobra klima med zaposleni – otroci – starši, da so otroci – starši pripadniki skupine, ponujamo različne aktivnosti, jasne meje, dajemo priložnost za uspeh, nudimo odgovornost in podporo drugim.  Moramo pa se zavedati, da preveč popoldanskih aktivnosti izven vrtca v večjih merilih otroku škodi. Otrok je pod velikim stresom, pritiskom. Težave se lahko pojavijo kasneje v odraščanju, ko stopijo v dobo pubertete –  najstništva-  odraščanja.

V današnjem času otroci vse manj uživajo v otroštvu, da so otrok-otrok. Zato, starši, ni potrebno, da vozite otroke na razne popoldanske aktivnosti, ki jih morate plačevati. Živimo v lepi naravi – okolici, ki nam sama po sebi ponuja pestre aktivnosti – dejavnosti. Pojdimo v gozd, na travnik, igrišče in uživajmo v njeni lepoti. Potrebno je samo malo časa (1-2 uri na dan) pa boste srečni, zadovoljni  vi in vaši otroci. S tem boste veliko naredili ne samo za otrokovo duševno zdravje (ko bo srečen, vesel, zadovoljen …),  poskrbeli boste tudi za svoje duševno zdravje. Poskusite. Ne bo vam žal.

KJE POISKATI  POMOČ

  • št. 115 prva psihološka pomoč.
  • Osebni zdravnik ali dežurna služba v vašem zdravstvenem domu.
  • Dežurne ambulante v okviru psihiatričnih bolnišnic.
  • V eni od desetih psiholoških svetovalnic:   031 704 707, e-naslov:  info@posvet.org,  (naročanje vsak delovnik med 12. in 19. uro) – svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Novi Gorici, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru; 031 778 772; e-naslov: svetovalnica@nijz.si (naročanje vsak delovnik med 8. in 15. uro) – svetovalnici v Celju in Laškem.
  • 116 123 – Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka, 24 ur na dan, klic je brezplačen).
  • 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro, klic je brezplačen).
  • 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami: nebojse.si.

Viri:

  • Duševno zdravje otrok in mladostnikov (www.zdravjemladih);
  • Nacionalni inštitut za javno zdravje (nijz.si)
  • Duševno zdravje in viri pomoči (povzetki iz izobraževanja NIJZ, Ljubljana)

Zaključila pa bi z utrinki iz našega vrtca, kjer prikazujejo delo strokovnih delavk, otrok in staršev v našem vsakdanu – rutini, projekti, teme,…. Nahajajo se na povezavi: http://osdobrepolje.si/junij-pri-medvedkih/.

Vsem se zahvaljujem za njihovo prizadevanje, ideje in sodelovanje. HVALA!!!!

MOJCA MLAKAR, koordinator Zdravje v vrtcu

                            

 

 

 

Dostopnost