Mateja Lohkar za kolektiv vrtca Ringaraja
Avto že dolgo ni več v modi, to zdaj vemo že vsi. Zato vsako leto med 16. in 22. septembrom pozovemo k spremembi potovalnih navad. Letos pod sloganom: Trajnostno povezani. Trajnostno mobilnost slavimo že več kot 20 let. Vsako leto nas je več za zdravo mobilnost.
Kaj pomeni sporočilo »Trajnostno povezani«?
Pobuda Evropskega tedna mobilnosti si prizadeva zmanjšati avtomobilski promet na fosilna goriva in spodbuditi prebivalce k uporabi trajnostne mobilnosti – hoje, kolesa ali javnega prevoza.
Prav zato pobuda letos opozarja na pomen dobro povezanih skupnosti, saj je ta pogoj za uspešnost katerekoli občine in za visoko raven kakovosti našega bivanja v njej. O kakovosti življenja v neki občini tako vse bolj odločajo dobra dostopnost do dobrin in storitev, zagotovljena mobilnost za vse družbene skupine, dobre povezave ter raznovrstnost alternativ osebnemu motornemu prometu.
TRAJNOSTNA MOBILNOST V VRTCU RINGARAJA
Cestni motoriziran promet v Sloveniji narašča, negativne posledice tega pa posredno ali neposredno plačujemo mi vsi: s svojim denarjem, s svojim zdravjem ali celo z življenjem. Vse bolj onesnažujemo okolje in s tem zmanjšujemo kakovost svojega bivanja. V svetu, kjer je mobilnost vse bolj pomembna, živijo tudi naši otroci. In ker predstavlja promet enega od večjih izzivov sedanjih in prihodnjih generacij, je pomembno, da otroke naučimo pravilne izbire prevoza. Varnost otrok v prometu je na prvem mestu, a tudi skrb za okolje in zdravje ne smeta zaostajati, saj naše netrajnostne navade v prometu močno vplivajo na zdravje in življenjski prostor otrok.
Ker dajemo prednost osebnemu prevozu, se otroški vrvež umika avtomobilom, ki bodo kmalu zaparkirali še zadnji košček zelenice. To pa predstavlja nevarnost za tiste, ki se po opravkih, v vrtce, šole odpravijo peš ali s kolesom.
Dejstvo, da avtomobili krojijo naša življenja, je potrebno pričeti spreminjati: otroke moramo naučiti, da lahko skupaj z vzgojitelji in s starši spreminjamo trende v prometu.
Da lahko otroke usmerjamo in opolnomočimo, moramo biti tudi sami opolnomočeni z znanjem, spretnostmi, vrednotami in vedenjem.
Trajnostnega razvoja se ne moremo učiti, moramo ga živeti. Zato je pomemben tako kognitivni vidik učenja kot socialno-čustveni.
Gre za spremembo na področju znanja, razmišljanja, vrednotenja in delovanja.
V vrtcu smo izvedli igro beli zajček. Prihod ali odhod v vrtec smo beležili cel teden. Pri tem se je za okolju prijazno potovanje štelo pešačenje, kolesarjenje in kombinirano potovanje (začetni del poti se opravi z avtomobilom, zaključni del pa peš, ali s kolesom, s skirojem, ki so ga pripeljali s seboj, in sicer tako, da se vozilo parkira vsaj 200 metrov od vrtca).
Obiskal nas je tudi policist g. Damjan Zver. Najprej smo se pogovorili o tem, kaj je to promet in kako se varno vedemo, ko smo soudeleženi v njem. Policist nam je tudi predstavil svoje delo, kaj vse policisti počnejo in otroci so mu postavljali zanimiva vprašanja. Nato smo si pred vrtcem ogledali policijski avto, nad katerim smo bili navdušeni. Največje veselje pa je bilo na koncu, ko so se na policijskem avtu prižgali zvočni in svetlobni signali. V njegovem spremstvu smo odšli na sprehod do centra Vidma. Skupaj smo utrjevali osvojeno znanje – na temo promet. Policist nam je konkretno ponazoril pravilno in varno prečkanje pešca čez cestišče. Pod budnim očesom policista, so prečkanje »vadili« tudi otroci. Med sprehodom nam je prijazno in strokovno razložil tudi, kako se kot pešci vedemo v prometu.
Cel teden smo tudi likovno ustvarjali na temo promet, skupina Žabice je odšla na izlet z vlakom, kateri jih je odpeljal v Kočevje, starejši skupini Sovice in Medvedki sta odšli z avtobusom v Ponikve. Starše smo spodbujali, da tudi v popoldanskem času z otroki pešačijo, se vozijo s skiroji, s kolesi, obiščejo gozd in se trajnostno povezujejo.
