»Ob vsej koristnosti druženja z naravo, verjetno ni presenetljivo, da se ravno zaradi narave počutimo bolj žive in vitalne. Narava nam daje energijo, nas osrečuje, razbremeni vsakodnevnih stisk, ki so posledica preobilice nalog, ki jih sprejemamo. Narava odpira vrata ustvarjalnosti in nam pomaga, da smo prijazni do drugih. V naravi je nekaj, kar nas »obnavlja«, nam omogoča, da se počutimo bolje, da bolj zbrano in kreativno razmišljamo ter poglabljamo razumevanje sebe in drugih.
Kdor je nenehno na »mobilniku« ali pred zaslonom, zamuja nekaj zelo spektakularnega; resnični svet«.
- Cvetka Avguštin, spec. interne in socialne medicine
Spodbujanje celostnega zdravja preko dnevnega bivanja v naravi
Danes živimo na hitrem pasu, poskušamo uravnotežiti zdravje, družino, delo in prosti čas. Bolj kot kdajkoli prej potrebujemo kraje, kjer se počutimo dobro in delujemo optimalno. Študije dokazujejo, da smo podcenjevali vpliv narave na človeka: zvoke, vonjave, naravno svetlobo, gozdove, reke, oceane, živalski svet, hojo v naravi, dihanje, sprostitev, možnost rehabilitacije. Zmanjšanje stika z naravo odstrani pomembno zaščito pred psihološkim stresom in možnost kognitivne regeneracije. Znanstveniki ugotavljajo, da odmik od narave pomeni tudi negativen učinek na imunski sistem. Raziskave okoljske psihologije nam kažejo, da narava spodbuja splošno dobro počutje, zmanjšuje stres, izboljšuje našo koncentracijo, spodbuja zdravje in tako za današnjega človeka predstavlja enega največjih psiholoških varnostnih faktorjev. Poleg tega je občutek povezanosti z naravo vse bolj prepoznan kot osnova uravnoteženega in trajnostnega načina življenja. To potrjujejo tudi izbruhi ustvarjalnosti, reševanja problemov in občutki dobrega počutja po sprehodu v naravi.
Stres je postav sinonim sodobnega časa. Stres in bolezni povezane z njim so postali epidemija 21. stoletja. Vzroki za kronični stres so:
- postali smo družba sedentarnosti, pretežno sedimo 83%, otroci so preveč statični, premalo se gibajo,
- prehrana, večkrat posegamo po procesirani prehrani z obilico sladkorjev, ta hrana je pomanjkljiva s hranili,
- nevrotoksičnost (sodobna družba)v ozračju težke kovine,
- elektromagnetno sevanje, raziskava v letu 2019 je pokazala, da elektromagnetni valovi vplivajo negativno na naše možgane,
- življenje pred zasloni.
Hrana je tudi ključavnica do našega zdravja. Pomembno je katero hrano zaužijemo. Doma pridelana hrana je zlata vredna. Prehrana je ključen del našega blagostanja. Od 5 do 10 % predstavlja naša genetika na bolezni. Z načinom življenja lahko te gene vključimo ali izključimo.
Vse nedavne znanosti so pokazale, da stres odplaknemo z gibanjem v naravnem okolju.
V gozdu se aktivirajo dihalni centri v možganskem deblu, gozd podpira deaktivacijo stresne osi, detoksificira stresne hormone iz organizma, aktivira cirkulacijo možgansko – hrbtenjačne tekočine, ustvarja ravnovesje med ekscitacijo in inhibicijo živčnega sistema v stresu, podpira razvoj in delovanje perifernega in centralnega živčnega sistema, zmanjša izpostavljenost hrupu in onesnaženemu zraku, v gozdu se poveča telesna aktivnost in zmanjšanje stopnje debelosti, gozd vpliva na boljše socialne stike.
Pol urno bivanje v naravi, gozdu na dan pozitivno vpliva na naše splošno počutje in čvrstost imunskega sistema.
NARAVA
DELOVANJE: Izboljša duševno in telesno zdravje. Zmanjšuje anksioznost, stres in krvni tlak, omili težave z dihali in obtočili.
DOZIRANJE: Použij s čutili, priporočljivo s svežim zrakom. Vzemi vsaj eno dozo dnevno.
OPOZORILO: redno jemanje izboljša vašo vitalnost, razpoloženje in čustveno stabilnost, kreativnost, vašo skrb za naravno okolje in zdravje družbe, zadovoljstvo z življenjem in srečo.
OPOZORILO: hrani v dosegu otrok.
SESTAVA: biodiverziteta (bolj kot je narava pisana, več učinkov ima na nas).
Povzeto iz izobraževalnega seminarja mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije.
Mateja Lohkar, koordinatorica mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije
