Pri nas in v svetu se vedno pogosteje soočamo s perečim problemom zavržene hrane.
Poleg zavržene hrane zavržemo tudi energijo, denar, trud in dodatno prispevamo k onesnaževanju okolja. Vsi se moramo pričeti resno zavedati in sprejemati odgovornost, da HRANA NI IN NE SME BITI ODPADEK.
V letošnjem šolskem letu 2019/2020 na naši šoli v sklopu Ekošole in s podporo trgovine Lidl ponovno poteka eko projekt Hrana ni za tjavendan.
Mentorici eko projekta Hrana ni za tjavendan sva v letošnjem letu Metka Laharnar in Dušica Hočevar. V skupini eko krožka, ki ima skupaj 17 učencev iz 3., 5., 6. in 7. razreda, izvajamo različne dejavnosti projekta, ki so usmerjene k soočanju s cilji:
- zmanjševanja in preprečevanja nastajanja zavržene hrane (v šoli, doma itd.);
- učenja in spodbujanja uporabe neuporabljene hrane obrokov ter živil pred iztekom roka doma (projekt Reciklirana kuharija);
- učenja in spoznavanja načinov zmanjševanja zavržene hrane doma in v šoli;
- učenje in spoznavanje pravilnega recikliranja in odlaganja ostankov hrane in živil, ki se je, žal, ne da več ponovno uporabiti (kompost, ločeno odlaganje v zabojnike za bio odpadke);
- povečevanje širjenja znanja in zavedanja odgovornega pristopa in ravnanja s hrano.
VODILO PROJEKTA JE, DA HRANA NI IN NE SME BITI ODPADEK.
Problem zavržene hrane, če le-ta ni ustrezno reciklirana (kompost, zabojnik za biološke odpadke), postaja v Sloveniji in po svetu čedalje večji in med drugim zelo vpliva na onesnaženje okolja (zrak, voda, tla).
Pri eko krožku smo skupaj z učenci dali prednost obveščanju in ozaveščanju šolske populacije o problematiki in resnosti težav, povezanih z zavrženo hrano, praktičnih načinih zmanjševanja zavržene hrane – nasveti za gospodinjstvo doma in v šoli , reciklirana kuharija (ponovna uporaba preostanka hrane obroka, uporaba živil, ki so še užitna itd.). Pri krožku poteka zbiranje različnih receptov reciklirane kuharije, ki jih učenci krožka prinašajo od doma v sodelovanju s starši in starimi starši. Izbrane recepte reciklirane kuharije (s privoljenji staršev) bomo ob koncu meseca marca 2020 v sklopu dejavnosti Reciklirana kuharija poslali na nagradni natečaj.
Na področju ozaveščanja in obveščanja izdelujemo plakate z vsebino, ki nagovarja šolsko populacijo k odgovornejšemu in premišljenemu ravnanju s hrano. Plakate smo razobesili v šolski jedilnici.
Mnogi učenci eko krožka so pri izvajanju dejavnosti na temo zavržene hrane zelo zavzeti, predani, ustvarjalni in kažejo odgovoren vidik do soočanja danih težav. Njihovo razmišljanje ob pogovorih, diskusijah ter ob konkretnem delu postaja vse bolj kritično, ustvarjalno. Poteka v smeri odgovornega zavedanja, pristopanja ter reševanja težav, ki so vezana na temo zavržene hrane in odgovornega prehranjevanja – tako v šoli kot doma. Veliko učencev se že zaveda, da so že ali pa bodo kmalu tudi oni sami postali potrošniki ter aktivni udeleženci v gospodinjstvu. S pridobljenim znanjem in izkušnjami s področja odgovornega prehranjevanja in ravnanja s hrano bodo tako lažje prispevali k bolj zdravemu in odgovornemu življenju ožjega in širšega okolja.
Pri soočanju s težavami zavržene hrane je pomembno, da najprej vsak posameznik pridobi znanje o tem, kaj ta problem predstavlja zanj in za svet, in kakšne so možnosti reševanja problema. Naslednji korak pa predstavlja posameznikova vera in volja v uresničitev lastnih zastavljenih ciljev ter aktivno lastno delovanje v smeri odgovornega pristopanja na področju prehranjevanja in odnosa do hrane.
Vsak od nas lahko vedno na podlagi znanj in izkušenj sam pri sebi nekaj spremeni na bolje. Spremenim lahko svoj vidik razmišljanja, delovanja v smeri sprejemanja odgovornosti za svoja dejanja.
Skrajni čas je, da si vsi skupaj nehamo zatiskati oči pred očitnim svetovnim problemom zavržene hrane.
Vsak od nas lahko na podlagi informacij, znanja in zavedanja, da mu je mar za naš planet, sprejme ali pa že sprejema lastne odgovorne odločitve k zmanjševanju, odpravljanju oziroma pravilnemu recikliranju zavržene hrane.
Vsak zase in vsi skupaj si moramo vsakodnevno zadati cilj, da smo kos lastnemu soočanju in ravnanju z izzivi na temo odgovornega prehranjevanja. OB TEM NAJ NAS STALNO SPREMLJA NEKOLIKO HUDOMUŠNA IN HKRATI ZELO REALNA EKO MISEL: »HRANA (RES) NI ZA TJAVENDAN!«
Vodja projekta Hrana ni za tjavendan na JVIZ OŠ Dobrepolje: Metka Laharnar
