V teh dneh nas je večina zaskrbljenih. Pri nas in okrog nas je epidemija koronavirusa, vse aktivnosti so povezane z ohranjanjem zdravja, skrbi nas socialno in ekonomsko stanje, skrbi nas za družine, službe, plače. Vse to lahko vpliva na stres, ki ga doživljamo mi in ljudje okrog nas ter posledično tudi na raven optimizma. Kar naenkrat se je več začelo govoriti o tesnobi, paniki, stresu. Prav je, da se pogovarjamo o tem, situacija je resna in tudi stresna. Mnogi jo doživljajo kot velik vir tesnobe, še posebej, če so k temu nagnjeni.

Kaj pa lahko storimo, da bi bilo teh težav čim manj? Najpomembnejša je preventiva, saj na tak način lahko naredimo največ dobrega zase, za svoje drage ter sodelavce. Potrebno je ohraniti pozitiven odnos do sveta, vzdrževati zdrav življenjski  slog, se redno gibati in zdravo prehranjevati.

Z besedami in dejanji zelo močno lahko vplivamo na ljudi. Raziskave kažejo, da ima optimizem ogromno pozitivnih posledic. Optimisti doživljajo  manj stresa, imajo občutek nadzora,  postavljajo si realistične cilje,  imajo višjo samopodobo, višje zadovoljstvo, več potrpežljivosti, odnosi so pozitivni.

Ne rodimo se optimisti ali pesimisti. To je stvar naših izkušenj, odnosov, vzgoje, ni pa tudi nujno, da je pesimizem slab, optimizem pa dober. Ključno je ravnovesje med njima in zavedanje, da je brezglavo obnašanje v tako resni situaciji najslabša izbira. Pomankanje optimizma vodi misli v smer poglabljanja kritičnosti in skrbi, vztrajanje  pri pesimizmu pa lahko pripelje do depresije.

Velik vir neprijetnih dogodkov so različni spletni forumi, predvsem komentarji na različne z aktualno tematiko povezane članke in objave. Ena reč, ki jo lahko naredimo, je, da zavestno zmanjšamo izpostavljenost negativnim in stresnim informacijam. Trenutno je v medijih zelo malo pozitivnih novic ali pa te ne pridejo toliko do izraza v luči vsega slabega, kar se dogaja. Zavestno je potrebno dvigniti  svoje delovanje v pozitivno smer, delati stvari, ki nas sproščajo, nam dajo prijetne občutke.

Hvaležnost za dobre stvari, ki jih imamo ali se nam dogajajo v teh kriznih časih, pa je še en pomemben vir našega ravnovesja. Vsak dan ali večkrat na dan se lahko spomnimo, kaj sami pri sebi zares cenimo in za kaj smo hvaležni (odnose, okoliščine, dom, podporo in skrb drugih …).

Stresu se bomo ognili, če bomo:

  • omejili stresorje,
  • se čim več ukvarjali s stvarmi, ki nas sproščajo,
  • šli ven, v naravo (privilegij tistih, ki živimo na vasi),
  • se družili z domačimi,
  • se igrali z otroki,
  • skupaj opravljali domača opravila,
  • se ukvarjati s hobiji,
  • brali dobre knjige,
  • peli, igrali na inštrumente,
  • ohranjali odnose s pomembnimi ljudmi,
  • ohranjali dnevno rutino, ohranjali svojo uro za kavico, za skupni sprehod ali pogovor,
  • si 1-2x na dan vzeli čas za spremljanje dnevnih novic,
  • iskali pozitivne informacije,
  • si vzeli čas za humor,
  • družinskim članom nudili čim več dotikov, objemov,
  • porabili čas za ljudi in stvari, ki nas sproščajo.

Po spletnem predavanju dr. Kristijana  Muska Lešnika ,

kratek povzetek zapisala: Cvetka Košir

 

Dostopnost