Ker se Luna giblje okoli Zemlje, se včasih zgodi, da pride točno med Zemljo in Sonce. Takrat Sonce, Zemlja in Luna ležijo na isti premici in Luna zakrije Sonce. Pojavu pravimo Sončev mrk. Če bi Luna krožila okoli Zemlje v isti ravnini, kot kroži Zemlja okoli Sonca, bi se ta pojav zgodil vsak mesec. Ker pa temu ni tako, imamo le redko priložnost opazovati Sončev mrk.
Popolni Sončevi mrki so v istem kraju vidni približno vsakih 450 let – v Sloveniji je bil zadnji viden leta 1999, naslednji pa bo leta 2081. 25. 10. je Luna prekrila približno 36 % Sonca, čemur pravimo delni Sončev mrk. Začel se je ob 11. uri in 18 minut, vrh je dosegel ob 12. uri in 20 minut in trajal do 13. ure in 24 minut.
Sonce je zelo svetla zvezda, zato za njegovo opazovanje in fotografiranje potrebujemo primerno opremo. Sončevega mrka ne smemo opazovati s prostim očesom, saj lahko to privede do trajnih poškodb oči, zato smo ga z učenci 8. razreda opazovali z ustreznimi očali. Vreme nam žal ni bilo najbolj naklonjeno, kljub temu pa so se v času mrka oblaki nekajkrat pretrgali in skoznje je pokukalo Sonce delno prekrito z Luno.
Barbara Blatnik, prof. ma – fi
