Mateja Lohkar
V slovenskih vrtcih in šolah že več kot 10 let sredi novembra en dan namenimo zajtrku, ki je osnovan na domači, slovenski hrani. Gre za kruh, mleko, maslo, med in jabolko. Tako smo letos v tednu, ko smo znova obeležili tradicionalni slovenski zajtrk v našem vrtcu imeli cel teden za zajtrk slovensko hrano lokalnih ponudnikov. Prav tako so se temu tednu pridružili učenci v šoli, ki imajo zajtrk v jutranjem varstvu. Tradicionalni slovenski zajtrk je letos potekal pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!«, kar sovpada z letošnjim mednarodnim letom sadja in zelenjave.
Spomladi letošnjega leta smo se na pobudo Odbora za družbene dejavnosti pri Občinskem svetu Občine Dobrepolje, z ravnateljem g. Ivanom Grandovcem in županom g. Igorjem Ahačevčičem dogovorili, da bomo »dan slovenskega zajtrka« razširili na cel teden.
Do začetka novembra smo pridobili nekaj lokalnih ponudnikov hrane. Ob sestavi pestrega tedenskega jedilnika in usklajeni kuharski ekipi smo v tednu slovenske hrane ponudili otrokom kakovosten, krepak, raznovrsten domač, slovenski zajtrk.
V Sloveniji in tudi v Dobrepolju imamo številne tradicionalne jedi, ki jih naši otroci ne poznajo, ker so se umaknile iz naših jedilnikov. Vendar na naši šoli in vrtcu želimo otroke ponovno navajati na okuse domačih pridelkov, na domače jedi. Otroci so vse jedi kar dobro sprejeli in z zanimanjem poskusili jedi in živila, ki so morda nekoliko drugačnega okusa od vsakdanjih jedi. Zelo pomembno je tudi, da ob tem otrokom razložimo, da je okus drugačen zato, ker hrana ne vsebuje konzervansov in drugih dodatkov. Da gre res za svežo, domačo hrano. Zdravi prehrani in pridelavi hrane (zelenjava, maline, zelišča) v vrtcu tudi sicer posvečamo veliko pozornosti, zato tudi urejamo in negujemo svoj ekovrt.
Ekipa v kuhinji pod vodstvom Petre Grandovec je odlično pripravila hrano. Zelo pomembno je otrokom razložiti tudi to, da so priprava hrane in skupni obedi več kot zgolj hrana. Gre za stik, dotik, varnost, sprejetost, toplino in soustvarjanje.
Letos so se v teden slovenske hrane vključili naslednji ponudniki hrane in izdelkov: Kmetijska zadruga Zakladi Kočevske, Kmetija Kocjančič, Kmetija Jakopič, Mesarstvo Janez Adamič, Miha Tekavčič z medenimi izdelki.
V tednu slovenske hrane so se otrokom pri zajtrku pridružili tudi župan, podžupan in direktorica občinske uprave.
Vtisi skupnega zajtrka?
Igor Ahačevčič:
Najprej sem bil vesel, da je bila kljub začetnim pomislekom ideja o razširitvi enega dneva zajtrka na cel teden, sprejeta. Hvaležen sem vsem, posebej vzgojiteljicam in vodji prehrane, pa tudi g. ravnatelju. Želim si, da bi na tem področju pokazali več aktivnosti, da bi se še več domačih kmetovalcev pridružilo tej pobudi. Bo pa potrebno še kar veliko napora! Pri tem vidim dva problema: zagotavljanje stalne ponudbe na strani pridelovalcev in predelovalcev ter razumevanje na strani pripravljavcev šolske prehrane (jedilnika), da bodo v obroke vključevali ponudbo, ki jo nudi domače okolje. Skratka, potrebno se bo organizirati na celotnem območju, od Dobrepolja do Kolpe in pridelovalce povezati v eno kmetijsko zadrugo, ki bo zagotovila stalno in dovolj veliko ponudbo.
Sicer pa sem bil pri samem zajtrku navdušen nad tem, kako so otroci v vrtcu lepo pristopili k zajtrku in kako so lepo tudi pospravili za seboj. Hvala vzgojiteljicam!
Teden slovenske hrane v skupini Sovice.
Z otroki smo se cel mesec posvetili temi Hrana. Otroci so od doma v vrtec prinesli letošnje pridelke, katere smo poimenovali, razvrščali, tipali in jih narisali in po opazovanju le-teh oblikovali njihovo podobo iz plastelina, ki smo si ga sami izdelali. Pogovarjali smo se o raznovrstni hrani, kako je pomembna za naše telo. Izdelali smo si tudi živilski semafor. Na rdečo luč smo nalepili fotografije hrane, ki jo ne smemo redno uživati, ali skoraj nikoli. Rdečo luč smo poimenovali Stoj, ne jej hrane, ki ima rdečo luč. Na oranžno luč smo nalepili fotografije jedi, ki si jo lahko privoščimo le tu pa tam. Luč smo poimenovali Pazi! Na zeleno luč smo nalepili fotografije hrane, ki jo moramo uživati vsak dan. Naravna barva živil, ki imajo zeleno luč, nam pove, katere hranilne snovi vsebujejo. Pomembno je, da uživamo čim več takih živil, ki imajo čim več barv (sadje, zelenjava). Zeleno luč smo poimenovali Navali!
Pri tem je pomembno, da za žejo pijemo vodo. Otroci morajo popiti štiri kozarce vode na dan. Najbolj pomembno pa je to, da možgane in telo spravimo v tek z zdravim zajtrkom. Ob vsem tem pa smo si zastavili cilj, da se večina otrok privadi na okus zdravih jedi, tako, da vsakič pojejo vsaj grižljaj (zelenjave, sadja in tradicionalnih domačih jedi).
V tednu pred tradicionalnim slovenskim zajtrkom smo obiskali kmetijo Zrnec pri Sv. Antonu. Ogledali smo si živali na kmetiji (koze, krave, telice, teličke, kokoši). Gospodar Jože nam je razkazal hlev, kozolec, silos, molzni stroj in kmetijsko mehanizacijo, največ otrokove pozornosti pa so bili deležni traktorji in vsi so se preizkusili kako se sedi na udobnem stolu v traktorski kabini. Po končanem ogledu smo se okrepčali s slastnimi domačimi miškami (pecivo) in okusnim čajem, ki ga je za nas pripravila Ivanka Zrnec.
Za ogled kmetije in okusno malico se Jožetu in Ivanki Zrnec iz srca zahvaljujemo.
Dan pred tradicionalnem slovenskem zajtrkom pa smo v igralnici zamesili testo za kruh, katerega smo sami spekli. Spekli smo ga iz domačih sestavin (jajca, mleko, maslo), polnozrnato moko smo dobili na kmetiji Jakopič in pri Jožetu Šuštarju iz Bruhanje vasi.
Pri tradicionalnem zajtrku se nam je pridružila pomočnica ravnatelja ga. Cvetka Košir. Otroci so bili navdušeni nad tradicionalnim slovenskim zajtrkom in so vse pojedli, ostal ni niti košček kruha. Ko smo sedeli še isti dan pri mizi za kosilo so vprašali, če bomo zdaj imeli pa še slovensko kosilo. Ja res je, tudi slovensko kosilo smo imeli. Naj bo dan slovenske hrane vsak dan.
